posoja.com - borza posojil


Še niste registrirani uporabnik? Registrirajte se tukaj.

Pozabljeno geslo? Pridobi geslo.
posoja.com - borza posojil
posoja na facebook-u   posoja na blogger-u   povej prijatelju

ZADNJE NOVICE

Spet smo nazaj
5.6.2015
Spoštovani ob ...
preberi več
POSOJILOJEMALCI POZOR!!!
15.3.2013
Spoštovani po ...
preberi več
DELOVANJE PORTALA
21.11.2012
Spoštovani č ...
preberi več
TEHNIČNE TEŽAVE
1.10.2012
Spoštovani č ...
preberi več
VESELE PRAZNIKE
27.12.2011
Ekipa POSOJA.com vam ...
preberi več

.: arhiv novic :.

 

Lizinška dejavnost kljub velikemu kolaču brez sistemske regulacije

Čeprav predstavlja lizinška dejavnost pomemben delež finančnega sektorja - konec leta 2009 je bilančna vsota dejavnosti presegala 5,6 milijarde evrov, glavnica poslov pa prek 4,4 milijarde evrov - lizinške hiše niso podvržene sistemski regulaciji, ki velja na primer za banke. Za primerjavo, bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je po zadnjih podatkih znašala slabih 51 milijard evrov, posojil nebančnemu sektorju pa je bilo za nekaj manj kot 34 milijard evrov. Kar 13-odstotni delež posojilnega trga torej odpade na lizinške hiše.

 

Lizinško financiranje predstavlja po zadnjih podatkih z več kot 4,4 milijarde evrov glavnice kar 13 odstotkov posojil, ki jih je pri bankah najel nebančni sektor. Kljub temu dejavnost ni sistemsko regulirana, glede na mnenje finančnega ministrstva, da bi bil to (pre)zahteven projekt, pa se v bližnji prihodnosti sprememb tudi ni nadejati.

 

To tudi pomeni, da kar 13-odstotkov posojilnega trga ni sistemsko reguliranega in ni znano, kakšna je trenutno kakovost portfelja, ki se je zaradi gospodarske krize poslabšala.

Ali to kliče po uvedbi sistemske regulacije lizinških hiš - njihovo poslovanje namreč ureja zgolj zakonodaja, ki ureja poslovanje gospodarskih družb. V Banki Slovenije menijo, da je obseg portfelja in relativni pomen, ki ga imajo lizinške hiše v finančnem sektorju, lahko upravičljiv razlog za sistemsko regulacijo. Zgovoren je tudi podatek Banke Slovenije, da delež lizinških poslov v bruto investicijah v Sloveniji krepko presega evropsko povprečje. Leta 2008 - za leto 2009 podatka še ni - je bilo v Sloveniji z lizingom financiranih kar dobrih 38 odstotkov vseh investicij v osnovna sredstva, v Evropi (v analizo so vključene vse članice Evropske unije z izjemo Luksemburga, Irske in Grčije ter nečlanice Norveška, Švica, BiH, Rusija in Srbija) pa 28 odstotkov.

Iz podatkov Združenja bank Slovenije (ZBS) o poslovanju lizinških hiš je razvidno, da se obseg tovrstnega zadolževanja po izbruhu gospodarske krize manjša, potem ko je od leta 2005 močno naraščal - delež v bruto investicijah v osnovna sredstva se je v tem obdobju povečal za skoraj 14 odstotnih točk. Centralne bančnike skrbi predvsem dejstvo, da so pogoji za sklenitev lizinškega kreditiranja precej ohlapnejši od tistih, ki jih običajno postavljajo banke za odobritev posojil. Če upoštevamo dejstvo, da so banke morale zaradi negativnih vplivov finančno-gospodarske krize lani oblikovati za več kot trikrat toliko oslabitev in rezervacij kot predlani, je bojazen na mestu.

Najbolj je na slovenskem trgu aktiven Hypo leasing, ki ima, merjeno po bilančni vsoti, več kot 47 odstotkov trga. Znatno izstopa pri kreditiranju nepremičnin, saj ima tu slabih 62 odstotkov trga, daleč zadaj pa ji sledi Unicredit leasing z 11,6-odstotnim deležem. Pri kreditiranju premičnin je slika precej drugačna - tu sta skoraj izenačena Hypo leasing (23 odstotkov) in Skupina SKB (22,12 odstotka).

Lizinško financiranje je približno enako razdeljeno na financiranje nakupa premičnin in nepremičnin, pri čemer pri premičninah izstopa nakup osebnih vozil, tako rabljenih kot novih, pri nakupu nepremičnin pa lizinško financiranje poslovnih zgradb.

 

Križaničevi: Nadzor lizinga bi bil (pre)zahteven

Na ministrstvu za finance pod vodstvom ministra Franca Križaniča načeloma sicer podpirajo mnenje Banke Slovenije, da bi bila večja regulacija dejavnosti lizinga dobrodošla, a hkrati menijo, da "obstajajo v poslovni praksi številne pojavne oblike lizinga, ki se neprestano spreminjajo in prilagajajo potrebam trga, kar močno otežuje možnosti regulacije in nadzora". Argument za neregulacijo je torej v preveliki dinamiki razvoja sektorja. Ob tem dodajajo, da je dejavnost deloma regulirana z zakonom o bančništvu. Ker lizinškega financiranja ne ponujajo le banke, je ministrstvo za gospodarstvo s ciljem varovanja potrošnikov v osnutek zakona o potrošniških kreditih vključilo tudi opredelitev "finančnega lizinga" kot potrošniškega kredita v primerih, kadar je v pogodbi predvidena odkupna opcija.

 

Barbara Hren (barbara.hren@dnevnik.si), 6. februar 2010

Vir: Poslovni dnevnik

 

<<< Nazaj na novice in članke

 

Spoštovani uporabniki portala Posoja.com

Zaradi zagotavljanja večje kakovosti storitev in preprečevanja poskusov goljufije iz strani uporabnikov iz tujine, Vas prosimo, da odgovorite na nekaj vprašanj in v naslednjem koraku vnesete svojo GSM številko preko katere potrdite svojo identiteto. Vašo GSM številko in ostale podatke bomo obravnavali v skladu z Zakonom o varstuvu osebnih podatkov!

Vaš status?
zaposlen
nezaposlen
študent / dijak
upokojenec
podjetnik

Katera je vaša prva banka, na katero prejemate redne mesečne prejemke?
ABANKA VIPA d.d.
BANKA CELJE d.d.
BANKA KOPER d.d.
BANKA SPARKASSE d.d.
BANKA VOLKSBANK d.d.
BAWAG BANKA d.d.
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d.
FACTOR BANKA d.d.
GORENJSKA BANKA d.d.
HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d.
KD BANKA, d.d.
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
PROBANKA, d.d.
RAIFFEISEN BANKA d.d.
SKB BANKA d.d.
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d.
SID - SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, d.d.
UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d.
drugo

Kakšno je vaše zadovoljstvo z vašo prvo banko?
zelo zadovoljen
zadovoljen
manj zadovoljen
nezadovoljen

Katere bančno – finančne produkte uporabljate pri kateri koli banki?
Transakcijski račun
Limit na transakcijskem računu
Elektronsko bančništvo
Plačilna kartica [Master Card, Visa, Diners,…]
Hitri kredit
Potrošniški kredit
Avtomobilski kredit
Stanovanjski kredit
Depozit [vezana vloga]
Varčevalna knjižica
Dolgoročno namensko varčevanje
Naložbe v investicijske sklade
Naložbe v vrednostne papirje
Življenjsko zavarovanje [klasično, naložbeno]
Premoženjsko zavarovanje [hiša, avtomobil]

Kje ste izvedeli za našo spletno stran?
radio
jumbo plakat
internet
od prijatelja
drugje

Potrditev uporabnika

Prosimo vnesite svojo GSM številko in pritisnite gumb Pošlji kodo. Ko boste prejeli kodo, jo vnesite v polje Potrditvena koda in pritisnite gumb Aktiviraj uporabnika.

GSM številka:
/ -


Potrditvena koda: