posoja.com - borza posojil


Še niste registrirani uporabnik? Registrirajte se tukaj.

Pozabljeno geslo? Pridobi geslo.
posoja.com - borza posojil
posoja na facebook-u   posoja na blogger-u   povej prijatelju

ZADNJE NOVICE

Spet smo nazaj
5.6.2015
Spoštovani ob ...
preberi več
POSOJILOJEMALCI POZOR!!!
15.3.2013
Spoštovani po ...
preberi več
DELOVANJE PORTALA
21.11.2012
Spoštovani č ...
preberi več
TEHNIČNE TEŽAVE
1.10.2012
Spoštovani č ...
preberi več
VESELE PRAZNIKE
27.12.2011
Ekipa POSOJA.com vam ...
preberi več

.: arhiv novic :.

 

Nepremičninski pok le ob množičnem zasegu nepremičnin

A ta scenarij je malo verjeten

Cene nepremi?nin so po ocenah Geodetske uprave RS ponekod že dosegle dno, tam, kjer so precenjene, pa pri?akujejo padec.

Geodetska uprava je lani na nepremi?ninskem trgu zaznala mrtvilo v prvi polovici in oživljanje trga v drugi polovici leta. Preteklo leto je zaznamovala velika presežna ponudba stanovanjskih novogradenj. V medijih se pojavljajo ocene, ki segajo do 16.000 neprodanih stanovanj, na Geodetski upravi RS pa ugotavljajo, da je številka pretirana, a ne povsem neverjetna.

 

Poro?ilo o slovenskem nepremi?ninskem trgu za leto 2009

 

Številka pomeni približno enoinpolletni prirastek novozgrajenih stanovanj v Sloveniji, kar bi pomenilo, da se je od za?etka upadanja prometa prodala le približno ?etrtina novozgrajenih stanovanj, še ugotavljajo. Ob tem dodajajo, da je v Ljubljani ve? tiso? neprodanih stanovanj in da zaloge neprodanih nepremi?nin že bremenijo investitorje, ki so gradili pretežno s posojili. Relativne cene stanovanj so zaradi oglaševanja cen brez DDV-ja in na kvadratni meter tlorisne površine v resnici višje, kot obi?ajno izhaja iz oglaševanih cen, ki so lahko zavajajo?e.

Investitorji ?akajo na prodajo zalog, šele nato bodo šli v nove projekte
Investitorji se skušajo spremembam na trgu prilagoditi z zmanjšanjem naložb v novogradnje, ponudbe pa ne želijo pove?evati, dokler ne zmanjšajo zalog. Da je tako, kaže tudi podatek, da se je gradbena dejavnost lani mo?no znižala in je bila decembra 2009 v primerjavi z letom prej nižja za ve? kot polovico, so zapisali na Geodetski upravi RS. Dodatni razlog za zmanjšanje gradbene dejavnosti pa je tudi rast stroškov gradnje. Poleg rasti stroškov dela in gradbenega materiala se je mo?no pove?al tudi strošek nakupa zemljiš?a za gradnjo. Zemljiš?a za gradnjo ve?stanovanjskih stavb v Ljubljani in na Obali so tako dosegla tudi do 1.000 evrov na kvadratni meter. Prav visoki stroški gradnje pa so eden izmed razlogov, da investitorji tako dolgo vztrajajo pri tržno nesprejemljivih cenah novih stanovanj, "saj se težko sprijaznijo z izgubo oziroma njihovo prodajo pod lastno ceno", ugotavljajo na Geodetski upravi RS.

Promet s stanovanji in poslovnimi prostori je najnižjo raven dosegel v prvi polovici lanskega leta, promet z zemljiš?i pa v drugem ?etrtletju preteklega leta. V zadnjem lanskem ?etrtletju se je tako v primerjavi s prvim promet s stanovanji skoraj podvojil, s hišami pa ve? kot po?etveril. Vseeno je bil promet s stanovanji ob koncu leta v primerjavi z rekordnim obdobjem v tretjem ?etrtletju 2007 za tretjino nižji, s hišami pa 42 odstotkov nižji.

Povpre?na cena rabljenega stanovanja lani nižja za okoli sedem odstotkov
Cena rabljenega stanovanja se je na ravni države lani realno zmanjšala za okoli sedem odstotkov, cena novega stanovanja pa za skoraj desetino. Povpre?na cena rabljenih stanovanj je padala od od druge polovice leta 2008 naprej, znova pa je zrasla v zadnjem lanskem ?etrtletju. Povpre?na cena novih stanovanj je za?ela padati ?etrtletje pozneje in prav tako zrasla konec lanskega leta.

Tudi nepremi?ninski portal Slonep ocenjuje, da so cene stanovanj lani padle. V Ljubljani je bila tako povpre?na oglaševana cena trisobnega stanovanja v primerjavi z letom 2008 nižja za 4,4 odstotke, v okolici Ljubljane pa za okoli 14,1 odstotka. Ugotavljajo še, da se je razkorak med oglaševanimi in pogodbenimi cenami od za?etka krize pove?al.

Kaj nas ?aka v prihodnje?
Strokovnjaki Geodetske uprave RS, ki so pripravljali poro?ilo o slovenskem trgu nepremi?nin za lani, menijo, da je zelo verjetno, da je bilo dno z vidika dejavnosti trga že doseženo. Po skoraj mrtvem trgu v prvi polovici lanskega leta je bilo do konca leta mogo?e ?utiti oživljanje trga. Nadaljnja nihanja so mogo?a, a ne gre pri?akovati, da bi število prodaj padlo pod raven v prvi polovici lanskega leta.

Tudi cene so po mnenju strokovnjakov ponekod že dosegle spodnjo mejo, drugod pa so še vedno bolj ali manj precenjene. Glede na razmerje med povpre?nimi tržnimi cenami in najemninami, relativne cene, realno kupno mo? in stroške gradnje so precenjenje predvsem gradnje v Ljubljani, Kopru in na Obali, nekoliko manj v okolici Ljubljane, Novi Gorici, gorenjskih turisti?nih krajih in v Novem mestu. V Mariboru in Celju ter v manjših mestnih naseljih so cene na ravneh, za katere znižanja ni ve? mogo?e pri?akovati oziroma le ob popolnem kolapsu nepremi?ninskega trga, ki bi povzro?il prodajo nepremi?nin pod ceno.

Sesutje trga le, ?e bodo banke za?ele množi?no zasegati neprodane nepremi?nine
Pok nepremi?ninskega balona na obmo?jih, na katerih so nepremi?nine precenjene, ali sesutje trga drugod bi se lahko zgodilo, ?e bodo banke za?ele množi?no zasegati neprodane nepremi?nine prezadolženih gradbenih podjetji in jih razprodajati na trgu, ocenjujejo v Geodetski upravi RS. A pri tem opozarjajo, da banke niso niti zainteresirane niti usposobljene za ukvarjanje s prodajo nepremi?nin, zato bodo storile vse, da se temu izognejo.

Dodajajo, da je kriza že onemogo?ila male investitorje, ki so med gospodarsko rastjo množi?no vstopali na trg ne glede na ustreznost svojih nepremi?ninskih projektov. Podobna usoda sicer najverjetneje ?aka tudi nekatere ve?je, ki so napa?no ocenili trg in se zadolževali ter predvsem z velikimi stanovanjskimi projekti precenili realno povpraševanje. Tudi ?e bo prišlo do ste?aja kakšnega ve?jega gradbenega podjetja, pa to še ne pomeni, da se bodo njegove nepremi?nine pojavile na trgu po mo?no nižjih cenah.

Najverjetnejši scenarij je sicer, da bo trg po?asi okreval, tu in tam pa bodo zaznana nihanja prometa in cen v skladu z nadaljnjim potekom gospodarske krize. Ve?je razlike ali morda nasprotna gibanja gre pri?akovati med trgi, na katerih so nepremi?nine precenjene, in preostalimi obmo?ji. Na trgih, na katerih je presežna ponudba nepremi?nin, se bo padanje cen nadaljevalo, dokler zaloge neprodanih stanovanj ne bodo skopnele, nadaljevalo pa se bo tudi razlikovanje tržnih cen glede na mikrolokacije in kakovost nepremi?nin, nekoliko manj pa glede na starost.

 

Ana Muši?, 31. marec 2010

Vir: MMC RTV SLO

 

<<< Nazaj na novice in ?lanke

 

Spoštovani uporabniki portala Posoja.com

Zaradi zagotavljanja večje kakovosti storitev in preprečevanja poskusov goljufije iz strani uporabnikov iz tujine, Vas prosimo, da odgovorite na nekaj vprašanj in v naslednjem koraku vnesete svojo GSM številko preko katere potrdite svojo identiteto. Vašo GSM številko in ostale podatke bomo obravnavali v skladu z Zakonom o varstuvu osebnih podatkov!

Vaš status?
zaposlen
nezaposlen
študent / dijak
upokojenec
podjetnik

Katera je vaša prva banka, na katero prejemate redne mesečne prejemke?
ABANKA VIPA d.d.
BANKA CELJE d.d.
BANKA KOPER d.d.
BANKA SPARKASSE d.d.
BANKA VOLKSBANK d.d.
BAWAG BANKA d.d.
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d.
FACTOR BANKA d.d.
GORENJSKA BANKA d.d.
HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d.
KD BANKA, d.d.
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
PROBANKA, d.d.
RAIFFEISEN BANKA d.d.
SKB BANKA d.d.
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d.
SID - SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, d.d.
UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d.
drugo

Kakšno je vaše zadovoljstvo z vašo prvo banko?
zelo zadovoljen
zadovoljen
manj zadovoljen
nezadovoljen

Katere bančno – finančne produkte uporabljate pri kateri koli banki?
Transakcijski račun
Limit na transakcijskem računu
Elektronsko bančništvo
Plačilna kartica [Master Card, Visa, Diners,…]
Hitri kredit
Potrošniški kredit
Avtomobilski kredit
Stanovanjski kredit
Depozit [vezana vloga]
Varčevalna knjižica
Dolgoročno namensko varčevanje
Naložbe v investicijske sklade
Naložbe v vrednostne papirje
Življenjsko zavarovanje [klasično, naložbeno]
Premoženjsko zavarovanje [hiša, avtomobil]

Kje ste izvedeli za našo spletno stran?
radio
jumbo plakat
internet
od prijatelja
drugje

Potrditev uporabnika

Prosimo vnesite svojo GSM številko in pritisnite gumb Pošlji kodo. Ko boste prejeli kodo, jo vnesite v polje Potrditvena koda in pritisnite gumb Aktiviraj uporabnika.

GSM številka:
/ -


Potrditvena koda: