posoja.com - borza posojil


Še niste registrirani uporabnik? Registrirajte se tukaj.

Pozabljeno geslo? Pridobi geslo.
posoja.com - borza posojil
posoja na facebook-u   posoja na blogger-u   povej prijatelju

ZADNJE NOVICE

POSOJILOJEMALCI POZOR!!!
15.3.2013
Spoštovani po ...
preberi več
SREČNO 2013!
23.12.2012
Dragi člani in obis ...
preberi več
DELOVANJE PORTALA
21.11.2012
Spoštovani č ...
preberi več
TEHNIČNE TEŽAVE
1.10.2012
Spoštovani č ...
preberi več
VESELE PRAZNIKE
27.12.2011
Ekipa POSOJA.com vam ...
preberi več

.: arhiv novic :.

 

ZANIMIVE POVEZAVE:

digitalneInovacije | izterjava d.o.o.

obveščevalec.si | kompenzirajmo.si

pidprojekt usluzbenci Oglasnik

Dodatni prihodki | ekartice.net

Podjetništvo in uspeh | site-xyz.com

Imenik domen | Montažne hiše

Brezplačni programi | FirmaZoom.com

Naj banka | Vpis v imenik spletnih strani

Jemalci posojil v švicarskih frankih – upajte na najboljše, pričakujte najslabše!

Spomnimo se evforije najemanja kreditov v švicarskih frankih izpred nekaj let. Švicarski frank je bil zaradi vse mo?nejšega evra zelo zaželena valuta, v kateri so se za?eli domala bolj ali manj vsi zadolževati. Po podatkih Banke Slovenije se je v obdobju 2005-2007 odstotek vseh posojil slovenskih gospodinjstev v švicarski valuti kar podvojil glede na pretekla leta.

Toda grožnja pred morebitnim propadom Gr?ije ter posledi?ne špekulacije hedge skladov, ki so še dodatno pove?ale nezaupanje v evro obmo?je, so te?aj evra spravile na zgodovinsko dno. Na drugi strani je švicarski frank apreciral (pridobil na vrednosti) napram evra in marsikateremu posojilojemalcu, ki je posojilo najel v frankih, pognal strah v kosti – kakšna usoda bo torej doletela posojilojemalce, ki so v preteklosti zaradi ugodnejše obrestne mere najemali tudi do 10 ali ve? odstotkov cenejša švicarska posojila?
Ban?ne ponudbe posojil v švicarskih frankih prakti?no ni na spregled, v zadnjem ?asu pa se je, vsaj glede na izkušnjo našega bralca, za?el dražiti še obrok posojila v švicarskih frankih. Obupan posojilojemalec Marko nam je zaupal, da kljub odmevnim ?lankom glede potencialne nevarnosti valutnega tveganja pri posojilih v švicarskih frankih ni bilo ve?je panike. Sedaj pa se je to razmišljanje spremenilo, saj naj bi se mu za?el pove?evati tako obrok kot tudi glavnica.

Kot je zapisal za naše uredništvo, obrok in glavnica postajata vse dražji. Obrok se naj bi mu pove?al v tem letu za kar 7 odstotkov, namesto prvotnih 700 švicarskih frankih izpred dveh let (takrat vrednih 416 evrov) zdaj pla?uje obrok približno 640 švicarskih frankov (v evrski protivrednosti danes to znese približno 445 evrov). Kljub odpla?evanju obrokov pa naj bi vrednost glavnice zaradi rasti franka ostala približno ista (torej se ne zmanjšuje), zaradi ?esar so njegove skrbi še toliko ve?je.

Omenjena zgodba pa ne gre z roko v roki z zgodbo našega ?lana v uredništvu, ki ima prav tako posojilo najeto v švicarskih frankih. Za obdobje 15 let je pred tremi leti najel posojilo v višini 150 tiso? švicarskih frankov. Višina za?etne anuitete, ki jo je takrat za?el odpla?evati, je znašala 1.130 švicarskih frankov (približno takratnih 695 evrov). Danes odpla?uje približno 990 švicarskih frankov (prera?unano po današnjem te?aju okoli 690 evrov). Do danes se mu je tako obrok pocenil za 5 evrov (glede na za?etni obrok), prav tako se mu je zmanjšala vrednost glavnice.

Kako je to mogo?e, ?igava zgodba drži?

Dejstvo je, da posojilojemalci v švicarskih frankih podražitve švicarske valute skorajda niso ob?utili, saj posojila v švicarskih frankih niso odvisna zgolj od valutnega tveganja. Posojila v frankih so namre? vezana tudi na obrestno mero Libor (pri švicarskih je to LIBOR, pri evrskih posojilih EURIBOR).

V letu 2007 je bilo razmerje med švicarskim frankom in evrom okoli 1,68, danes se to razmerje giba okoli 1,43, kar pomeni, da je švicarski frank v tem obdobju pridobil za približno 17 odstotkov. Toda v tem istem obdobju se je obrestna mera za 12-mese?ni LIBOR na švicarski frank iz slabih 3 spustila na približno 0,63 odstotka, s ?imer se je nevtralizirala rast franka. Glede na preteklo gibanje obrestne mere Libor in gibanje valutnega para CHF/EUR se z veliko verjetnostjo upamo trditi, da se (vsaj do zdaj) obroki ne bi smeli ob?utno pove?ati.

Treba pa je upoštevati dejstvo, da je Libor CHF na zgodovinsko nizkih ravneh, zato je vprašanje zviševanja obrestnih mer le vprašanja ?asa. Kdaj to bo, pa žal ne ve nih?e, bo pa zagotovo sovpadalo z obdobjem visoke inflacije in poplave poceni denarja. Seveda bo morebitni višji Libor podražil posojilo le v primeru, ?e se bo švicarski frank še naprej krepil oziroma ne bo oslabel. ?e opazujemo zgodovino, pa lahko ugotovimo, da je bila povezava med njima pogosto obratno sorazmerna – ko je LIBOR dosegal najnižje vrednosti, je švicarski frank postajal vse bolj mo?nejši v primerjavi z ostalimi valutami in obratno. Pri?akovati je torej, da bi ob dvigu LIBOR-ja frank izgubljal na vrednosti – toda seveda to ne pomeni, da se bo to dejansko zgodilo.  

Kakšne so napovedi, lahko pri?akujemo še dodatno podražitev franka in dvig LIBOR-ja?

Evro je v primerjavi s švicarskim frankom že dve leti in pol v padajo?em trendu. Švicarski frank je od oktobra 2007 oz. od za?etka krize mo?no pridobil proti evru, saj so investitorji iskali varnost v švicarskih bankah. Trend valutnega para EUR/CHF je še vedno navzdol (frank pridobiva na mo?i), kot nakazuje graf - cena je pod 1-letnim povpre?jem, katero pa je tudi usmerjeno navzdol. Cena je iz tehni?nega vidika trenutno videti podcenjena, zato bi na kratek rok lahko pri?akovali rast evra. In kakšna je dolgoro?na napoved? Ve? si preberi na Finan?nem blogu.

Ali se zdaj spla?a reprogramirati dolg, torej najeti novega (v doma?i valuti, brez valutnega tveganja) s katerim bi popla?ali posojilo v frankih, ki utegne biti iz meseca v mesec dražje?

Dejstvo je, da je posojilo v evrih tudi danes še vedno dražje kot v frankih. Razumljivo, saj je vrednost obrestne mere 12-mese?nega LIBOR na švicarski frank znašala v za?etku meseca maja 0,63 odstotka, vrednost 12-mese?nega EURIBOR pa ob?utno ve?, in sicer 1,24 odstotka. Poleg tega dejstva pa je treba upoštevati vse stroške, ki bi nastali pri morebitnem reprogramu kredita (cca. 500 evrov dodatnih stroškov). Piko na i pa postavlja napoved, da se bo evro na dolgi rok okrepil v primerjavi z švicarskim frankom.

Toda pozor! Ni? od naštetega ne pomeni, da se bo to dejansko tudi zgodilo. To je pa? tveganje, ki ga more vsak posojilojemalec sprejeti, ko se izpostavi valutnem tveganju.

Gibanje obrestnih mer poteka cikli?no, kar pomeni, da se obresti zvišujejo in znižujejo, in to v ve?kratnih ponovitvenih serijah. Glede na dolga obdobja odpla?evanja vašega posojila (15–30 let) se je treba zavedati, da se tem ciklom ni mogo?e izogniti. V prihodnjih letih se bo LIBOR (in seveda EURIBOR) zagotovo pove?al, še posebej ?e upoštevamo, da so dosedanje obrestne mere na zgodovinskih ravneh. To pa bo posledi?no pomenilo, da se bodo obroki tako posojil v švicarskih frankih kot tudi obroki evrskih posojil zagotovo pove?evali!

 

Vir: Finan?ni trgi, 4. maj 2010

 

<<< Nazaj na novice in ?lanke

 

Spoštovani uporabniki portala Posoja.com

Zaradi zagotavljanja večje kakovosti storitev in preprečevanja poskusov goljufije iz strani uporabnikov iz tujine, Vas prosimo, da odgovorite na nekaj vprašanj in v naslednjem koraku vnesete svojo GSM številko preko katere potrdite svojo identiteto. Vašo GSM številko in ostale podatke bomo obravnavali v skladu z Zakonom o varstuvu osebnih podatkov!

Vaš status?
zaposlen
nezaposlen
študent / dijak
upokojenec
podjetnik

Katera je vaša prva banka, na katero prejemate redne mesečne prejemke?
ABANKA VIPA d.d.
BANKA CELJE d.d.
BANKA KOPER d.d.
BANKA SPARKASSE d.d.
BANKA VOLKSBANK d.d.
BAWAG BANKA d.d.
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d.
FACTOR BANKA d.d.
GORENJSKA BANKA d.d.
HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d.
KD BANKA, d.d.
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
PROBANKA, d.d.
RAIFFEISEN BANKA d.d.
SKB BANKA d.d.
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d.
SID - SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, d.d.
UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d.
drugo

Kakšno je vaše zadovoljstvo z vašo prvo banko?
zelo zadovoljen
zadovoljen
manj zadovoljen
nezadovoljen

Katere bančno – finančne produkte uporabljate pri kateri koli banki?
Transakcijski račun
Limit na transakcijskem računu
Elektronsko bančništvo
Plačilna kartica [Master Card, Visa, Diners,…]
Hitri kredit
Potrošniški kredit
Avtomobilski kredit
Stanovanjski kredit
Depozit [vezana vloga]
Varčevalna knjižica
Dolgoročno namensko varčevanje
Naložbe v investicijske sklade
Naložbe v vrednostne papirje
Življenjsko zavarovanje [klasično, naložbeno]
Premoženjsko zavarovanje [hiša, avtomobil]

Kje ste izvedeli za našo spletno stran?
radio
jumbo plakat
internet
od prijatelja
drugje

Potrditev uporabnika

Prosimo vnesite svojo GSM številko in pritisnite gumb Pošlji kodo. Ko boste prejeli kodo, jo vnesite v polje Potrditvena koda in pritisnite gumb Aktiviraj uporabnika.

GSM številka:
/ -


Potrditvena koda: