posoja.com - borza posojil


Še niste registrirani uporabnik? Registrirajte se tukaj.

Pozabljeno geslo? Pridobi geslo.
posoja.com - borza posojil
posoja na facebook-u   posoja na blogger-u   povej prijatelju

ZADNJE NOVICE

Spet smo nazaj
5.6.2015
Spoštovani ob ...
preberi več
POSOJILOJEMALCI POZOR!!!
15.3.2013
Spoštovani po ...
preberi več
DELOVANJE PORTALA
21.11.2012
Spoštovani č ...
preberi več
TEHNIČNE TEŽAVE
1.10.2012
Spoštovani č ...
preberi več
VESELE PRAZNIKE
27.12.2011
Ekipa POSOJA.com vam ...
preberi več

.: arhiv novic :.

 

Denar Slovenije za Grčijo izgubljen?

Da bi Gr?ija denar, ki ji ga bo Slovenija dala v obliki posojila, lahko vrnila oz. odpla?ala vsaj obresti, bi morala imeti 10-odstotno gospodarsko rast in primarni prora?unski presežek, meni Mencinger.

 "Prvo ni verjetno, drugo prav tako ne in ni niti predvideno. Dejansko pa EU z reševanjem Gr?ije z javnim denarjem rešuje predvsem privatne banke, ki so Gr?iji posojale denar in ki bi ta denar izgubile, ?e bi Gr?ija bankrotirala," ocenjuje ekonomist Jože Mencinger in dodaja, da je denar, ki si ga bo Slovenija sposodila zato, da ga bo dala Gr?iji v obliki posojila, bolj ali manj izgubljen, saj ga Gr?ija ne more vrniti.

Po mnenju ekonomista Rasta Ovina mora Slovenija prispevek k reševanju grških težav upoštevati kot normalen prispevek k delovanju sistema evra. Izpostavlja, da na grškem primeru lahko vidimo posledice tega, ?e finan?ni trgi izgubijo zaupanje v neko državo. "To pa je zadnje, kar potrebuje Slovenija, saj se pojavlja kot povpraševalec po zadolževanju v tujini," je prepri?an. Zato bo po njegovem mnenju treba "stisniti zobe že zato, da se ne bi pojavili na spisku ?lanic obmo?ja evra, ki imajo težave". Res pa je, pravi Ovin, da prispevek k reševanju grških težav prihaja ob nepravem ?asu gospodarskega zastoja in mo?ni izpostavljenosti javnih financ.

Na to je opozoril tudi koordinator Koordinacijskega odbora za ekosocialno družbo Jožef Horvat, ki je predsedniku države, predsedniku vlade in predsedniku DZ poslal odprto pismo, v katerem jih opozarja, da odbor ne privoli v to, da bi "naši oblastniki še bolj pogubno zadolževali in siromašili doma?e državljane še zaradi napak in grehov tujih politikov in pri tem finan?no bremenili poleg naših otrok še naše vnuke in pravnuke".

Križani?: Za pomo? potreben rebalans prora?una

Po besedah finan?nega ministra Franca Križani?a so sredstva, ki jih bo namenila Slovenija, izra?unana glede na delež Slovenije v Evropski centralni banki in glede na potrebe grškega gospodarstva, da izplava iz krize. "Sam izra?un, koliko bomo dobili nazaj, bo precej kompliciran, a na koncu nobena od držav, ki bo sodelovala pri pomo?i Gr?iji zaradi tega ne bi smela imeti izgube," je zatrdil minister.

Sredstva za pomo? Gr?iji bo po Križani?evih besedah zagotovila zakladnica z ustreznimi avkcijami na kapitalskem trgu. "Ali bomo izdali obveznice ali odprli poseben kredit oziroma se zadolžili, bodo pokazale same razmere," je še dejal Križani? za RTV Slovenija.

Finan?ni minister je še dodal, da bo za pomo? Gr?iji potreben rebalans državnega prora?una, in sicer B bilance, kjer ne gre za neposredno potrošnjo, medtem ko bodo v A bilanci ustvarjeni posebni prihranki, a ne s tem namenom. Poleg tega bo potreben tudi interventni zakon.

'Rešitve za svoje težave naj iš?e in najde doma'

"Kakršni koli ukrepi in pomo? ?lanic obmo?ja evra Gr?iji morajo biti utemeljeni na transparentnem in u?inkovitem na?rtu prestrukturiranja in konsolidacije javnih financ, ki ga bo pripravila grška vlada," pa je dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki meni, da mora Gr?ija rešitve za svoje težave iskati in najti doma.

Ob tem je opozoril, da obstaja nevarnost, da se bo v obmo?ju z evrom pojavil tako imenovani zastonjkarski u?inek (free-rider effect) oz. problem moralnega hazarda, ko bodo posamezne države ?lanice za?ele dojemati takšno pomo? kot samoumevno in jo bodo v podobnih primerih pri?akovale oz. bodo menile, da je samoumevno, da svoje javno-finan?ne težave rešujejo na ra?un davkopla?evalcev drugih držav ?lanic obmo?ja evra. Drug problem pa je po njegovi oceni, da je temeljni problem grških javnih financ zelo velik obseg sive ekonomije in prenapihnjen javni sektor. Temu pa v dosedanjih ukrepih, tudi v predlogu za razrešitev problemov, po ministrovem mnenju ni bilo namenjene dovolj pozornosti.

Temeljna težava obmo?ja evra je po njegovi oceni v tem, da "imamo sicer skupno valuto, nimamo pa skupne dav?ne politike". Zato bi morali voditelji držav ?lanic obmo?ja evra tem vprašanjem nameniti ve? ?asa, je ocenil. "Mislim, da je iluzija, ?e kdo pri?akuje, da bomo na prvem naslednjem vrhu držav ?lanic EU celovito razrešili vprašanja obmo?ja evra," je še povedal Lahovnik.

Spomnimo ...

Kot je znano, so finan?ni ministri držav v obmo?ju evra v nedeljo sprejeli odlo?itev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Gr?iji v prihodnjih treh letih. Države v obmo?ju evra so pripravljene prispevati 80 milijard evrov (v prvem letu 30 milijard evrov), Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalo. Slovenija bo k reševanju Gr?ije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance trenutno preu?ujejo razli?ne zakonodajno možne rešitve.

 

STA / U.Z., 4. maj 2010

Vir: 24ur.com

 

<<< Nazaj na novice in ?lanke

 

Spoštovani uporabniki portala Posoja.com

Zaradi zagotavljanja večje kakovosti storitev in preprečevanja poskusov goljufije iz strani uporabnikov iz tujine, Vas prosimo, da odgovorite na nekaj vprašanj in v naslednjem koraku vnesete svojo GSM številko preko katere potrdite svojo identiteto. Vašo GSM številko in ostale podatke bomo obravnavali v skladu z Zakonom o varstuvu osebnih podatkov!

Vaš status?
zaposlen
nezaposlen
študent / dijak
upokojenec
podjetnik

Katera je vaša prva banka, na katero prejemate redne mesečne prejemke?
ABANKA VIPA d.d.
BANKA CELJE d.d.
BANKA KOPER d.d.
BANKA SPARKASSE d.d.
BANKA VOLKSBANK d.d.
BAWAG BANKA d.d.
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d.
FACTOR BANKA d.d.
GORENJSKA BANKA d.d.
HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d.
KD BANKA, d.d.
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
PROBANKA, d.d.
RAIFFEISEN BANKA d.d.
SKB BANKA d.d.
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d.
SID - SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, d.d.
UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d.
drugo

Kakšno je vaše zadovoljstvo z vašo prvo banko?
zelo zadovoljen
zadovoljen
manj zadovoljen
nezadovoljen

Katere bančno – finančne produkte uporabljate pri kateri koli banki?
Transakcijski račun
Limit na transakcijskem računu
Elektronsko bančništvo
Plačilna kartica [Master Card, Visa, Diners,…]
Hitri kredit
Potrošniški kredit
Avtomobilski kredit
Stanovanjski kredit
Depozit [vezana vloga]
Varčevalna knjižica
Dolgoročno namensko varčevanje
Naložbe v investicijske sklade
Naložbe v vrednostne papirje
Življenjsko zavarovanje [klasično, naložbeno]
Premoženjsko zavarovanje [hiša, avtomobil]

Kje ste izvedeli za našo spletno stran?
radio
jumbo plakat
internet
od prijatelja
drugje

Potrditev uporabnika

Prosimo vnesite svojo GSM številko in pritisnite gumb Pošlji kodo. Ko boste prejeli kodo, jo vnesite v polje Potrditvena koda in pritisnite gumb Aktiviraj uporabnika.

GSM številka:
/ -


Potrditvena koda: